»Za sredstva, ki so potrebna za razbremenitev dela, je treba najti druge načine. Najprej moramo ugotoviti, za koliko želimo razbremeniti delo, upoštevati moramo, da se višji neto prejemek zaposlenih odrazi v višji porabi in več pobranega davka na dodano vrednost, poleg tega bi lahko država privarčevala pri javni porabi in hkrati 'investirala' še v zajezitev sive ekonomije. S tem bi pokazala resno namero za razbremenitev dela.«
»Država naj najde način, kako bodo prazna stanovanja prišla na trg, obremeni naj tiste, ki imajo v lasti večje število nepremičnin, za razbremenitev dela pa naj se tudi javna uprava optimizira, tako kot se moramo v gospodarstvu.«
»Lani je bilo tako drugo zaporedno leto, da je večina držav članic EU zaznala padec števila transakcij za prodajo stanovanjskih nepremičnin.«
»Za potrošniška in stanovanjska posojila bodo imele banke bolj proste roke pri odobravanju izjem oz. za teh deset odstotkov posojil ne bo treba upoštevati makrobonitetnih omejitev izračuna kreditne sposobnosti.«
»Tveganja za finančno stabilnost so povečana, težišče tveganj pa se spreminja in se širi na področja, kjer prej niso bila tako poudarjena, denimo na kibernetska tveganja.«
»Treba je poudariti, da tako naš bančni sistem kot celotno gospodarstvo do teh držav, ki so trenutno v konfliktu, nista izpostavljena, torej neposrednega učinka ni. Bodo pa vidni posredni učinki v prihodnosti.«
»Negotovost vpliva na nepremičninski trg, kar smo videli v času pandemije zlasti v drugih državah, saj se je precej kapitala kanaliziralo na nepremičninske trge, kar je rezultiralo v visokih ravneh rasti.«
»Pri nas se je rast začela v drugi polovici lanskega leta in je v zadnjem kvartalu presegla 15 odstotkov. S tem so stanovanjske nepremične postale precenjene po vseh šestih kazalnikih, ki jih spremljamo.«
»Opazili smo visoko dejavnost na kreditnem trgu. Veliko je novih stanovanjskih posojil, njihova rast se je v drugi polovici lanskega leta povzpela na devet odstotkov, letos pa že na deset odstotkov.«